
Parlamentarne volitve na Nizozemskem so se izkazale za bolj zanimive, kot se je napovedovalo. Dobili smo zgodovinsko tesno bitko za prvo mesto, presenetljivega junaka volitev in meteorske padce nekdanjih koalicijskih zaveznikov. Komu se po volitvah smeji, kdo se drži bolj kislo in zakaj kljub padcu podpore Geerta Wildersa ne gre odpisat?
Na Nizozemskem so v sredo potekale predčasne parlamentarne volitve, ki so prinesle kar nekaj zanimivih razpletov. Končni zmagovalec do danes sploh še ni bil znan, saj sta na čelu tesno skupaj bili liberalna stranka D66 Roba Jettna in skrajno desna populistična Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa.
Uradne in končne rezultate bo volilna komisija sporočila v ponedeljek zvečer, saj pričakuje še glasove iz enega volilnega okraja ter glasovnice iz tujine. Nizozemski mediji so danes poročali, da je v vodstvu D66 z dobrih 15.000 glasovi prednosti.
Projekcije nizozemske tiskovne agencije ANP pa zdaj kažejo, da Wildersova stranka te razlike ne more več nadoknaditi, zato so liberalce razglasili za zmagovalce. Zmaga na volitvah je pomembna predvsem zato, ker bo voditelj zmagovalne stranke prvi dobil mandat za sestavo vlade.
Kljub temu je število osvojenih mandatov znano že več časa. PVV in D66 bosta imeli po 26 poslancev, pri čemer obstaja možnost, da D66 morda osvoji še en mandat. Desnosredinska Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) ima 22 poslancev, zeleno-liberalno zavezništvo Groenlinks/PvdA 20, Krščansko-demokratski apel (CDA) pa 18 poslancev. Ostali sedeži so se v 150-članskem parlamentu razpršili med 10 manjših strank.

Ne glede na končni uradni rezultat so Jettnovi liberalci največji zmagovalci volitev. Stranka je od prejšnjih volitev pridobila 17 mandatov, njen skok na vrh pa je do neke mere presenečenje. Predvolilne ankete je namreč niso uvrščale med favorite, njen vzpon proti vrhu pa so zaznale tik pred zdajci.
Ob dejstvu, da so vse večje stranke zavrnile povolilno sodelovanje z Wildersom, je najverjetnejši prihodnji nizozemski premier prav Rob Jetten. Kot piše Politico, bi z 38 let postal najmlajši in prvi odkrito istospolno usmerjeni premier Nizozemske. Bruseljski portal ob tem navaja, da je s stranko vodil pozitivno kampanjo in se osredotočal na gradnjo stanovanj in krepitev izobraževanja. Velja tudi za politika, ki bo bližje Evropski uniji.
Jette, ki je danes že razglasil zmago na volitvah, je dejal, da je ta pokazala, da je mogoče premagati populistične stranke, ki so v Evropi v vzponu. "Mislim, da smo zdaj preostali Evropi in svetu pokazali, da je mogoče premagati populistična gibanja, če vodiš kampanjo s pozitivnim sporočilom za svojo državo," je po poročanju STA dejal za AFP.
Poudaril je, da čuti veliko odgovornost, in da je zdaj njegova naloga čim prej oblikovati stabilno in ambiciozno vlado, še navaja STA. Čeprav uradnih rezultatov še ni, pa ne želi izgubljati časa, je dejal. "Ne želimo po nepotrebnem izgubljati časa, ker nas Nizozemci prosijo, naj se lotimo dela," je dejal.
Med tistimi, ki so lahko po volitvah izjemno zadovoljni, je tudi stranka CDA. Gre za tradicionalno stranko, ki je bila na Nizozemskem dolgo časa med najmočnejšimi, a na zadnjih nekaj volitvah zabeležila več hudih porazov. Svojo poslansko ekipo je s petih poslancev okrepila na 18.

Izgube najhujše med strankami zadnje kolacije
Močno so bile poražene stranke, ki so sestavljale zadnjo vlado. Še najbolje jo je odnesla VVD, ki je izgubila samo dva poslanca. Wildersova stranka je po prepričljivi zmagi leta 2023 izgubila 11 poslancev, Gibanje kmetov in državljanov je s 7 padlo na 4 poslance. Pravo katastrofo pa je doživela stranka Nova družbena pogodba, ki je izgubila vseh 20 poslancev in ostala izven parlamenta.
Neuspeh stranke nekdanjega evropskega komisarja
Močno nezadovoljni so bili z rezultatom tudi v zeleno-liberalnem zavezništvu Groenlinks/PvdA, ki ga je vodil nekdanji evropski komisar Frans Timmermans. Po tem, ko je zapustil Bruselj in prevzel vodenje zavezništva, da bi ga popeljal do zmage, mu je naskok na vrh že drugič spodletel. Zavezništvo je izgubil pet poslanskih mandatov, prehiteli pa sta ga še dve stranki. Timmermans je zaradi rezultata že odstopil kot predsednik Groenlinks/PvdA.
Kljub temu, da je Wildersova stranka med tistimi, ki je izgubila največ poslancev, in da je prihodnja vlada pod njegovim vodstvom malo verjetna, pa to še zdaleč ni popolni poraz in konec poti za beloglavega politika. Kot ocenjuje Politico, je PVV uspelo omejiti izgube glasov in ostati pri vrhu strankarske lestvice.
Wildersu, ki je v nizozemskem parlamentu že od leta 1998, bi morebitni mandat v opoziciji dobro del. Kompromisi in vladna dogovarjanja ga ne bi omejevali več, in kot piše Politico, bi od zunaj lahko spet neovirano zagovarjal svoje ideje ter napadal vlado. "Ne boste se me rešili, dokler ne bom star 80," je podpornikom po volitvah sporočil 62-letni Wilders.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje